Košarkarski klub Orli Postojna je ustanovljen s podporo znanih postojnskih košarkarskih imen (Zlatko Šantelj, Dušan Kobe, Mitja Muha, Aleš Lenassi, Marko Mejak, Andrej Žakelj, Miha Kobe, Bojan Jovanovič, Klemen Muha …) in nadaljuje več kot 70 letno tradicijo igranja košarke v Postojni.
Košarkarski klub Orli Postojna nadaljuje tradicijo 70 letnega igranja moške košarke v Postojni. Leta 1957 je bilo v Postojni zgrajeno prvo košarkarsko igrišče v Sloveniji in tudi prvo v Jugoslaviji. Igrišče je bilo dolgo 28 metrov, imelo je enojne koše in betonsko podlago. Postojnčani poznajo omenjeno igrišče kot mestno igrišče; tam so se odigrale pomembne tekme.
Postojnski košarkarji so dosegli odlične uspehe. Med najvidnejše štejejo: prvo mesto v prvi slovenski košarkarski ligi v sezoni 1988/1989, kar jim je zagotovilo uvrstitev v 1.B jugoslovansko košarkarsko ligo, kjer je ekipa nastopala do osamosvojitve Slovenije leta 1991. Postojnčani so z uspehi nadaljevale tudi v samostojni Sloveniji. Po letu 1991 so postojnski košarkarji dosegli kar nekaj vidnejših rezultatov. Zaradi doseženih rezultatov, v slovenskem športnem prostoru so vrsto let igrali tudi v mednarodni konkurenci, je bila članska ekipa večkrat proglašena za najboljšo ekipo v postojnski občini.
V mlajših kategorijah so pionirji osvojili naslov pionirskega prvaka Slovenije že davnega leta 1961 in nato ponovno leta 1967. Po osamosvojitvi Slovenije so mladi košarkarji dosegli kar nekaj zelo dobrih rezultatov. V šolskih tekmovanjih so večkrat posegali po najvišjih mestih, klubska ekipa mlajših pionirjev pa je leta 2007 osvojila 3. mesto na državnem prvenstvu, prav tako tudi pionirska ekipa leta 2009.
Kadeti so v sezoni 1991/ 1992 na državnem prvenstvu osvojili 2. mesto, ravno tako mladinci v sezoni 1998/1999. Od takrat do danes postojnski košarkarji niso prekinili z igranjem košarke in prepričani smo, da je vredno vztrajati in se truditi, da nadaljujemo to tradicijo in ostanemo med najbolj prepoznavnimi košarkarskimi ekipami v Sloveniji.
Kljub izjemnim športnim rezultatom so se postojnski košarkarji morali prilagoditi športni konkurenci in finančnim razmeram v slovenskem športu. Prednost je dobilo delo z mladimi igralci, igranje košarke pa igralcem daje radost, pogum in smelost, tako da se hkrati veselijo športnih uspehov in uspehov v šoli ter pri študiju.
Predsednik KK Orli, Uroš Petohleb:
“Vse, kar sem se naučil o etiki, sem se naučil iz ukvarjanja s športom v mladih letih.”
(Albert Camus)
Če bomo uspeli naše mlade »orle«, poleg znanja in veščin košarke, naučiti vsaj malo tudi o etiki, bo naš cilj dosežen. Športno udejstvovanje v mladih letih je lepa popotnica za vse nadaljnje življenje. Naučimo se sodelovanja in zavedanja, da je za dober rezultat pomemben vsak posameznik, ki pa ve, da brez sodelovanja z ostalimi, vrhunskih rezultatov ne bo. Pomembna je tudi želja po učenju in nenehnem napredovanju. Življenje športnika je kompleksno, sestavljajo ga teorija, treningi, prehrana, počitek, šola, regeneracija. Ko se športnik nauči usklajevati in obvladovati vsa področja, je naredil veliko tako za kratkoročni rezultat, kot za pripravo na življenje. Tovarištvo, ki zraste ob udejstvovanju v športu je večno in nas spremlja skozi vse življenje.
Tisti, ki delujemo v klubu vam ne moremo obljubiti, da bodo vsi otroci nekoč vrhunski igralci v državnem prvenstvu, Euro ligi ali NBA. Lahko pa vam zagotovimo, da jih bomo naučili igre pod košem v duhu sodelovanja in spoštovanja drug drugega. Spodbujali jih bomo, da bodo spoznali in osvojili pozitivne strani športa, pomagali jim bomo, da bodo konstantno napredovali, naučili jih bomo zmagovati in sprejemati poraze, med njimi ne bomo delali razlik, trudili se bomo da bodo/bomo prijatelji tako na igrišču kot izven njega.
Ne nazadnje pa je pomembna tudi želja, da bi se v Postojni ponovno igrala košarka na najvišjem nivoju. Spomini na mlade dni, ko smo najmanj vsako drugo soboto preživeli v športni dvorani na Centru, so še kako živi. Čas je, da to občutijo tudi mlajše generacije, in čas je, da to ponovno začutijo tudi Postojnčani in Postojnčanke.
Verjamem v košarko, verjamem v ORLE.